Cankarjev dom ima novo dvorano

The Alma Karlin Hall, Cankarjev dom, Ljubljana,  photo: J. Marolt
The Alma Karlin Hall, Cankarjev dom, Ljubljana, photo: J. Marolt

Cankarjev dom je bogatejši za novo dvorano, poimenovano po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. 

Dvorana Alme Karlin je enoten in odprt prostor v petem nadstropju Cankarjevega doma, ki se razteza na približno štiristo kvadratnih metrih in s horizontalnim pasom oken omogoča panoramski razgled na zahodni del Ljubljane. V arhitekturnem razmisleku sledi izvornim idejam arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki izhajajo iz antične preteklosti mesta Ljubljana in se z modernističnimi težnjami o demokratičnem javnem prostoru vračajo v tradicijo antike. Ob vstopu v prostor se izriše moderna reinterpretacija agore, javnega prostora, ki s paraskenijem (paraskenion) odkrivajo nove poglede in hkrati zakrivajo tehnično-servisne predele prostora.

Prostor je vsebinsko (lahko) ločen na gledališki del in knjižni klub. Knjižni del je namenjen srečevanju, izmenjavi mnenj pa tudi različnim predavanjem, okroglim mizam, recitalom. Okrogel oder na gledališkem delu prostora pa ponuja nastopajočim in obiskovalcem pristno izkušnjo antičnega gledališča. Vrtljiv paravan, ki zaokroža oder, omogoča manjši uprizoritveni prostor ali odprtost proti vsej dolžini prostora. Oblika sledi izvorni ideji profesorja Ravnikarja, ki je nad četrtim nadstropjem stavbe Cankarjevega doma zasnoval krožno apsido.

Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom, Ljubljana, foto: J. Marolt

Dovršena oprema in trajnostna komponenta

Oprema v prostoru je premišljena, funkcionalna in minimalistična. Udobni, oblazinjeni in premični kubusi so lahko sedala, klopi ali ležalniki. Omogočajo različne vrste skupinskih ali individualnih postavitev. V prostoru sta nameščeni dve samozatezni platni, ki omogočata vrhunske vizualne video izvedbe, manjša terasa, ki obdaja južni del dvorane, pa odpira možnosti za prijetna druženja in srečanja po dogodkih

Izbira materialov in elementov dvorane sledi načelom trajnosti in varovanja okolja: stenske in stropne obloge iz lesenih vlaken, talna obloga vsebuje šestdeset odstotkov reciklirane surovine, vsa svetila so v LED-tehnologiji, zvočna in multimedijska tehnična oprema je najvišjega energijskega razreda, stoli (oblikovanje Primož Jeza Studio za Donar) pa so izdelani izključno iz recikliranih materialov, ki so planet obvarovali pred 4200 odpadnimi pollitrskimi plastenkami in 126 kilogrami ogljikovega dioksida.


Alma M. Karlin (1889–1950, Celje), svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka, ki je govorila devet jezikov, in teozofinja je v letih 1919–27 prepotovala svet. Potovala je sama in se po poti preživljala z lastnim delom ter tako zavrgla predsodke in omejitve, ki so jih ženskam pripisovali na začetku dvajsetega stoletja. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov. Bila je samosvoja, ukaželjna, neuklonljiva. Slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, ji je prinesla potopisna trilogija, ki je izšla v Nemčiji v letih 1929–33. Po nemški okupaciji Celja spomladi 1941 so jo odpeljali v zapor in predvidena je bila za deportacijo v Dachau. Tej zli usodi se je izognila, a je ni čakala dosti boljša. Leta 1950 je po hudi bolezni umrla v veliki revščini. 

»Vsak človek, ki nam prekriža pot, je naš učitelj, ki nevede ali vede oblikuje naš značaj, tako da lahko svojo dušo primerjamo s potnim listom, v katerem je vsak, ki je kakorkoli posegel v našo usodo, zapustil svoj vizum ali žig. Naj bo močan ali slaboten, nobeden se popolnoma ne zabriše.«    Alma M. Karlin