Slovensko biokemijsko društvo bo v sodelovanju z Evropsko zvezo biokemijskih društev FEBS od 4. do 9. julija 2020 in Dekonom kot profesionalnim kongresnim organizatorjem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organiziralo 45. Kongres FEBS, na katerem pričakujejo več kot 1800 udeležencev iz 70 držav. Na srečanju bodo predstavljeni najnovejši dosežki s področja biokemije, molekularne biologije, medicine, imunologije in drugih podobnih ved. V zadnjih letih je to največje znanstveno srečanje na področju znanosti o življenju pri nas, zato lahko dogodek upravičeno izpostavimo kot mednarodni kongres leta 2020. Ljubljana je kongres FEBS gostila že leta 1987, letošnji kongres je torej le še potrditev uspešnih prizadevanj Slovenskega biokemijskega društva za uveljavitev slovenske znanosti v svetu.
Kongres FEBS je izrednega pomena za prepoznavnost slovenske znanosti in edinstvena priložnost za predstavitev slovenskih znanstvenih dosežkov na področju biokemije in molekularne biologije širši javnosti. Hkrati pa je to le še dokaz več, da sta Ljubljana in Slovenija primeren prostor za raziskave in tehnološki razvoj. Na ta račun bo lahko v Sloveniji tudi več investicij, dodatnih sredstev in večje zanimanje tujih študentov in znanstvenikov za tovrstne raziskave. Kongres je tudi odlična platforma za mednarodno znanstveno izmenjavo in predstavitev najnovejših tujih dosežkov na tem področju.
Predavanja bodo potekala v petih vzporednih sekcijah, poleg znanstvenih sekcij bo organizirana še vrsta delavnic, posebnih strokovnih srečanj, izobraževanj, srečanj za mlade itd. Kongres bo potekal pod pokroviteljstvom predsednika države gospoda Boruta Pahorja. Kot vabljeni predavatelji bodo na kongresu sodelovali najvidnejši raziskovalci v svetovnem merilu.
Med plenarnimi predavatelji na kongresu velja izpostaviti uvodnega predavatelja, Nobelovega nagrajenca s področja medicine leta 1993, Sira Richarda J. Robertsa iz ZDA, ki je začetnik tehnologije rekombinantne DNA, ki je omogočila pripravo gensko spremenjenih organizmov in nesluten razvoj bioloških zdravil. Prof. Roberts bo predstavil poglede skupine Nobelovih nagrajencev, ki jo vodi, na potencial, ki ga ima to področje znanosti in biotehnologije za človeštvo, in na predsodke, ki glede tega še obstajajo v širši javnosti.
Izpostaviti je potrebno tudi zaključno predavateljico Emmanuelle Charpentier iz Nemčije, avtorico postopka spreminjanja genoma Crisper/Cas, ki omogoča nove učinkovite pristope v genski terapiji. Z metodo Crisper/Cas lahko bolj enostavno in cenovno ugodno spreminjamo človeški genom, odkritje pa so označili kot največji preboj v molekularni biologiji v zadnjih dveh desetletjih. Prav genska terapija, kot smo pred kratkim videli tudi na primeru malega pacienta Krisa, odpira neslutene možnosti zdravljenja bolezni, pri katerih do sedaj ni bilo upanja.
Pred začetkom kongresa bo v sodelovanju s Hrvaškim društvom za biokemijo in molekularno biologijo potekalo tudi tridnevno srečanje za mlade (Young Scientist Forum) v Lovranu na Hrvaškem. Tega srečanja se bo udeležilo okoli 100 izbranih mladih udeležencev kongresa FEBS, ki bodo na srečanju predstavili izsledke svojih raziskav mednarodni strokovni javnosti, vzpostavili kontakte s kolegi iz drugih evropskih združenj in izmenjali ideje v bolj neformalnem okolju.
Posebnost kongresa FEBS je tudi sekcija Znanost na cesti, tj. projekta, s katerim raziskovalci prispevajo k zavedanju pomena znanosti za gospodarstvo in družbo in v okviru katerega bo za širšo javnost v Ljubljani organiziran dogodek s predstavitvami onesnaženja okolja s plastiko v angleščini in slovenščini. Več informacij o programu in udeležencih najdete na https://2020.febscongress.org.
