Znanost je gibalo napredka in steber razvoja tehnološke družbe, ter tudi gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Slovenci smo na področju znanosti že od nekdaj marljivi, naši cenjeni znanstveniki pa prispevajo v mozaik svetovnih znanstvenih spoznanj. Dosežki slovenske znanosti so pravzaprav izjemni glede na prostorsko majhnost, in številni Slovenci so tako ponesli naše ime prek meja dežele na sončni strani Alp. V zadnjih letih smo v Sloveniji priča novim premikom na področju znanosti, kot so odmevni posamezni dosežki, ustanovitev prvega globalnega centra za umetno inteligenco, obeležje stote obletnice prve univerze na slovenskem, ter vzpostavitev nacionalnega kongresnega ambasadorskega programa.
Ste vedeli, da so najstarejše glasbilo na svetu in prazgodovinsko leseno kolo z osjo arheologi našli prav v Sloveniji? Učenjaki današnjega časa stopajo dalje po znanstveno-raziskovalni poti. Omenimo le nekaj preteklih velikanov, ki so izume razvijali še v soju sveč in brez svetovnega spleta – Janez Vajkard Valvasor, vpliven in ključen naravoslovec, član prestižnega združenja “Royal Society” v Londonu (17. stoletje), pa sloviti matematik Jurij Vega, katerega najpomembnejše delo so logaritemske tabele, ki so imele v 18. stoletju podobno vlogo, kot danes računalnik. Ne gre brez omembe Jožefa Stefana, ki je odkril zakon sevanja (19. stoletje), pa Nobelovega nagrajenca za organsko kemijo, Friderika Pregla (začetek 20. stoletja), ter prve doktorice znanosti na ljubljanski univerzi, Ane Mayer, ki je postavila temelje kemično-farmacevtske industrije pri nas. Med slovite mislece se prav tako uvršča raketni inženir Herman Potočnik Noordung in še številni drugi, ki so gradili temelje znanosti v slovenskem in širšem okolju.
Slovenija že vse od neodvisnosti aktivno sodeluje v evropskih in drugih raziskovalnih ter razvojnih programih; na nekaterih raziskovalnih področjih, kot so medicina, računalništvo ali nanotehnologija, se danes uvršča v sam svetovni vrh. Znanje je obravnavano kot eden ključnih stebrov slovenskega nacionalnega razvoja in prioritet. Slovenija bo v naslednjih letih dobila prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI), velik dosežek, ki našo državo postavlja ob bok najnaprednejšim. Leta 2019 je luč sveta ugledal tudi prvi nacionalni kongresni ambasadorski program, ki je bistvenega pomena za še večji uspeh države pri internacionalizaciji znanosti, strokovnih ved in gospodarstva ter športa. Letos v Sloveniji ob tem zaznamujemo stoto obletnico podelitve prvega doktorata znanosti na slovenskih univerzah.
Slovenija je v marsičem edinstvena. Vse bolj prepoznavna postaja tudi na miselnem zemljevidu sveta – le kdo ne pozna Slavoja Žižka, filozofa z največjo publiciteto v globalnem merilu, ki danes uživa tako rekoč status rock zvezdnika. Slovenskih korenin je tudi akademik Thomas (Tomaž) Luckmann, ki spada med najuglednejše sodobne sociologe. Z učenimi dejanji ter institucionalnimi napori se mednarodna prisotnost Slovenije v sferah akademije in znanosti vztrajno veča.
Se sprašujete, kaj imata skupnega znanost in kongresna dejavnost? Povezovanje, ustvarjanje novih znanj in modelov, širjenje obzorij ter izmenjava informacij so ključnega pomena za družbeni razvoj in napredek v širšem kontekstu, pri čemer igra pomembno vlogo tudi kongresna dejavnost, ki se v določenih ozirih prepleta z znanostjo. Ključni namen kongresnih srečanj je izmenjava strokovnih pogledov, stališč in praks; značilno pa je tudi vse bolj prisotno prepletanje strokovnih in turističnih motivov. Ta najbolj dobičkonosna zvrst turizma prinaša v kongresno-turistično destinacijo številne blagodejne učinke – znanstveni, kulturni, ekonomski in nenazadnje tudi turistični razvoj. Dežela, polna izvrstnih strokovnjakov, naravnih in kulturnih biserov ter iskrivih prizorišč za organizacijo srečanj torej nudi izvrstno priložnost za širitev obzorij, izmenjavo idej in ustvarjanje prostora za inovacije. Saj veste, s smelostjo je vse mogoče!
