Voda je strateško eden najpomembnejših naravnih resursov v tretjem mileniju, ki tudi tisočletja ohranja nekatere predmete iz preteklosti, ki jih lahko spoznate na zanimivi fotografski razstavi z naslovom Ljubljanica, ki bo na ogled vse do 14. aprila 2016 na Krakovskem nasipu. Struga reke Ljubljanice z njenimi bregovi je od leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, njena vpetost v bogato kulturno krajino Ljubljanskega barja pa pomeni svojevrsten fenomen, ki zaradi redke ohranjenosti in s tem obogatitve celotnega jugovzhodno alpskega kulturnega prostora daleč presega državne meje. Na fotografski razstavi na Krakovskem nasipu si med 15. marcem in 14. aprilom oglejte najnovejše rezultate podvodnih arheoloških raziskav ostankov rimskega čolna deblaka na Vrhniki.
Struga reke Ljubljanice z njenimi bregovi je od izvirov pri Vrhniki in Verdu do Špice v Ljubljani izjemno bogato arheološko najdišče, z najdbami, ki segajo od mezolitika, skozi vso prazgodovino, rimsko dobo in zgodnji srednji vek, vse do novega veka. Zaradi številčnosti, kakovosti in znanstvene izpovednosti najdb sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Od leta 2003 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, njena vpetost v bogato kulturno krajino Ljubljanskega barja pa pomeni svojevrsten fenomen, ki zaradi redke ohranjenosti in s tem obogatitve celotnega jugovzhodno alpskega kulturnega prostora daleč presega državne meje.
Na razstavi Ljubljanica si boste lahko ogledali najnovejše rezultate podvodnih arheoloških raziskav ostankov rimskega čolna deblaka na Vrhniki, ki so bile v sklopu projekta EGP 2009-2014 izvedene v letu 2015.
Gre za enega največjih znanih plovil tega tipa v Evropi, saj v dolžino meri med 15,5 in 16 m. Čoln iz hrastovega debla, okvirno datiran v 1. stoletje našega štetja, je okoli 1,2 m širok in 0,8 m visok. V njem so opazni sledovi popravil razpok, ki so nastale že ob gradnji ali ob uporabi, in sicer s številnimi železnimi spojkami. Najverjetneje je bil uporabljan za prevoz gradbenega materiala ali potnikov v lokalnem prometu.
Trenutno se čoln nahaja na Restavratorskem centru ZVKDS, kjer potekajo znanstvene raziskave, dokumentiranje in konservatorski poseg. Po zaključenem posegu, ki bo trajal okvirno 3 leta, bo stalno razstavljen v novem razstavišču Moja Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika, ki bo vrata za obiskovalce odprlo 12. maja 2016.
Razstavo so pripravili Muzej in galerije mesta Ljubljane v sklopu projektov Voda, Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 in razstavišče Moja Ljubljanica, Vrhnika.
V Mestnem muzeju Ljubljana je do 8. maja 2016 na ogled razstava “VODA”, ki se s svojo vsebino vključuje v teme praznovanja Ljubljane kot Zelene prestolnice Evrope 2016, skozi štiri glavne zgodbe v različnih časovnih kontekstih predstavlja pomen vode za preživetje, za mobilnost ljudi in blaga ter idej in znanj, za mitologijo in verovanja ter za umetnost in jezik. Naštete teme so obiskovalcem predstavljene v domiselni postavitvi skoraj 250 najrazličnejših predmetov iz muzejskih zbirk Muzeja in galerij mesta Ljubljane. O pomenu vode v naravnem vodnem krogu in ekologiji ter skrbi za pitno vodo pa obiskovalci lahko največ odkrivajo v muzejski eksperimentalni sobi, ki je med drugim namenjena tudi izvajanju raznovrstnih pedagoških programov za vrtce, osnovne in srednje šole ter programov za družine. Pomembno sporočilo razstave je razmislek o pomenu čiste pitne vode, za ta namen so v muzeju ob razstavi skupaj z ljubljanskim podjetjem Vodovod-Kanalizacija izdelali posebno steklenico, ki se imenuje Muzejska voda za prihodnost. Ljubljana ima z vodo že od prazgodovine prav poseben odnos. Muzejska voda nam danes sporoča, da je Ljubljana mesto, kjer je dostopna tekoča pitna voda temeljna javna dobrina, in prav to je tudi eden od razlogov, da letos naše glavno mesto praznuje častni naziv Ljubljana – Zelena prestolnice Evrope 2016!
Več: http://www.mgml.si