JANEZ ERJAVEC, predsednik uprave, Pomurski sejem d.o.o.
INTERVJUJI REVIJE KONGRES S ČLANI INICIATIVNEGA ODBORA ZA OHRANITEV SLOVENSKE INDUSTRIJE SREČANJ
V: Kakšno je vaše uradno stališče glede dosedanjih ukrepov Vlade RS v pomoč slovenski industriji srečanj?
Zagotovo pomenijo dosedanji ukrepi vlade za pomoč slovenski industriji srečanj pomemben obliž na škodo, ki smo jo utrpeli. To velja tudi za celotno slovensko gospodarstvo, ki ga je prizadela epidemija novega koronavirusa. Ukrep, ki nam je deloma pomagal, je subvencioniranje čakanja na delo, ki se podaljšuje do konca avgusta. Dobrodošel bo tudi nadaljnji ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Dejstvo pa je, da je to še vedno premalo, saj je industrija srečanj in še posebej sejemska dejavnost nekaj specifičnega.
Drastično omejevanje poslovnih in strokovnih druženj za nas pomeni tako rekoč celoten izpad dohodka.
V: Kakšen bo izpad prometa v vašem podjetju v primerjavi z letom 2019 (v odstotkih)? Koliko dogodkov ste morali prestaviti ali odpovedati?
Na Pomurskem sejmu smo imeli v letu 2020 na programu 6 mednarodnih sejmov v štirih terminih ter 7 mednarodnih ocenjevanj kakovosti s predvideno realizacijo okrog 2 milijona evrov. Za vse projekte smo večino dela že opravili, saj sejme pripravljamo eno leto, bienalne pa celo dve leti. Do sedaj smo odpovedali mednarodni sejem gradbeništva MEGRA, trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN, sodobnega zdravstva MEDICAL in mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki predstavljajo večino načrtovane letne realizacije. Če bodo dopuščale razmere, nam ostane le še organizacija mednarodnega sejma obrambe, varnosti, zaščite in reševanja SOBRA, ki je načrtovan v Gornji Radgoni od 24. od 26. septembra.
Za Pomurski sejem torej predstavlja letošnji izpad sejemskih prireditev neposredno 2 milijonsko škodo. Glede na to, da imamo glede na bienalni način prirejanja nekaterih naših sejmov na letošnjem koledarju več prireditev kot minulo leto, pomeni to celo več kot 100% izpad prihodkov glede na leto 2019.
V poslovnem smislu pa je škoda še mnogo večja, saj je za mnoga podjetja in okolico sejem priložnost za prodajo svojih izdelkov in storitev. Vprašanje pa je tudi ali bodo vsi naši razstavljavci krizo preživeli.
V: Vlada ne popušča glede omejitev pri izvajanju dogodkov. Kdaj se vam zdi, da se bo stanje na tem področju začelo normalizirati?
To je v resnici nemogoče predvideti. Odločitev vlade bo seveda v največji meri narekovala epidemiološka slika, ki se po trenutnih podatkih celo slabša. Delno normalizacijo razmer lahko pričakujemo tedaj, ko bodo odločevalci sprejeli naše predloge za organiziranje sejmov ob vseh varnostnih ukrepih, ki smo jih sposobni in pripravljeni zagotoviti.
V: Kaj trenutno stanje pomeni za načrtovanje dogodkov? Kaj bi glede tega močno olajšalo vaše poslovanje?
Kar se tiče sejemskih družb, bo seveda za načrtovanje najpomembneje to, da se organizacija sejmov čim prej dovoli in da ni omejitev glede števila obiskovalcev. Zavedamo se, da bodo pri tem še nekaj časa potrebne omejitve in natančno spoštovanje ukrepov za varovanje zdravja razstavljavcev, obiskovalcev in zaposlenih.
Sejmi, kongresi in razstave predstavljajo pomembno gospodarsko dejavnost, ki je primerljiva s turizmom in trgovino.
In tako kot trgovina in turistične storitve zmorejo zagotoviti varno delovanje, zmoremo tudi sejmarji.
Zato je nujno, da se v ukrepih vlade opredeli tudi varna organizacija sejmov in razstav in celotna industrija srečanj. Nič nam ne koristi, če so stališča NIJZ in Ministrstva za notranje zadeve naklonjeni našim predlogom, ukrepi vlade pa organizacijo sejmov onemogočajo.
Naše poslovanje bi v teh razmerah olajšalo, če bi ukrepi vlade glede čakanja na delo veljali do trenutka, ko bo naša dejavnost oziroma organizacija sejmov in razstav ponovno dovoljena. Ob tem pa bi potrebovali še pomoč pri odpisih fiksnih stroškov, kot so najemnine, nadomestila za stavbno zemljišče, komunalne takse, zavarovanja in davki.
V: Med krizo smo ugotovili, da je nekatere dogodke mogoče organizirati tudi na daljavo. Kakšno je vaše stališče glede tega?
Sejemska dejavnost je bila na udaru protivirusnih ukrepov med prvimi… Predstavlja namreč tisto obliko promocije in prodaje, ki potrebuje kontakte, srečanja in veliko ljudi, ki se želijo v čim krajšem času seznaniti z novostmi in med sabo. Del sejemske promocije bodo sicer postopoma lahko prevzemale spletne predstavitve in online srečanja. Še vedno pa si bodo ljudje želeli izdelke ogledati in otipati v živo, jih preizkusiti, poskusiti… S tistimi, s katerimi želijo poslovati, se bodo hoteli srečati v živo in graditi zaupanja na osebni ravni…
V: Kakšne so vaše izhodne strategije za premagovanje krizne situacije? Ali pripravljate kakšne inovacije?
Sejemska dejavnost ima v Gornji Radgoni 6 desetletij dolgo tradicijo in v tem času smo razvili veliko sejemskih, kongresnih in razstavnih vsebin, strokovnih ocenjevanj in raznih dogodkov, ki definirajo našo blagovno znamko in Gornjo Radgono.
Inovacije so naša stalnica, vendar se ničesar ne da narediti preko noči.
Razmišljamo o možnostih, da bi sejemske vsebine delili na več segmentov, kar pa bo predstavljalo tudi več stroškov organizacije in manj zanimanja za širšo populacijo… Še vedno verjamemo v sejme z vsem tistim, kar dober sejem omogoča. Pri tem je bistveno, da podobno kot za nakupovalna središča, prodajne ulice v mestih in v turističnih destinacijah tudi za sejme ne velja omejitev končnega števila razstavljavcev in obiskovalcev.
V: Kako ocenjujete Pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj in ali lahko iz nje nastane neko novo fomalno gibanje, povezovanje? Pobudo je namreč podpisalo skoraj 700 posameznikov?
Ob krizi, povezani s koronavirusom, se je izkazalo, da se z dejavnostjo srečanj (sem poleg sejmov sodijo tudi kongresi, razstave in izvajalci posrednih dejavnosti) ukvarja več sto podjetij v Sloveniji. Če kdaj, potem je prav sedaj priložnost, da se ta industrija poveže.
Le združeni lahko namreč zahtevamo in pričakujemo ukrepe, ki nam bodo omogočali preživetje in nadaljnji razvoj.
Prepričan sem, da bo ob še vse boljšem medsebojnem povezovanju in boljšem obveščanju javnosti našo novo pobudo kmalu podpisalo več tisoč ljudi. Pomembno je, da se ta dejavnost postavi ob bok drugim dejavnostim, kot je turizem, trgovina, logistika, kultura in šport.
V: Kaj je za vas osebno pomenil prisilni premor? Vam je omogočil pogled na industrijo srečanj z distance? Kakšen je vaš pogled?
Zame osebno pomeni prisilni premor predvsem dvoje. Na eni strani nepojmljiv šok, da po štiridesetih letih dela v sejemski dejavnosti prvič doživiš, da ti enoletno delo priprav, naporov, dogovarjanj in vizije pade, kot kmetu, ki mu toča uniči pridelek.
Na drugi strani pa je ta premor tudi priložnost za razmislek o tem, kam nas pelje ta neverjeten razvoj in gospodarska rast, globalizacija ter neizprosen kapitalizem.
V resnici se zame čas v obdobju epidemije ni zaustavil. S svojimi sodelavci in partnerji sem nenehno iskal rešitve za izhod iz krize, svoja razmišljanja pa večkrat objavil tudi v časopisih in na spletu.
Na Pomurskem sejmu se tako rekoč že desetletja posvečamo temam, ki so povezane s trajnostnim razvojem, sonaravnim kmetijstvom, gradbeništvom, zdravim načinom življenja ter skrbi za okolje. Čeprav Pomurski sejem razpolaga z največjim sejemskim prostorom v državi in je sejem AGRA tudi po površini, številu razstavljavcev in obiskovalcev največja sejemska prireditev v Sloveniji, tega ne izpostavljamo.
V ospredje postavljamo vsebine in kakovost, ki jih izkazujemo s strokovnimi razstavami živali, vzorčnimi nasadi, mednarodnimi strokovnimi ocenjevanji ter strokovnimi prireditvami, ki poudarjajo družbeno in osebno odgovornost do pomembnih vprašanj današnjega trenutka.
V tem smislu jemljemo sejme kot naše in širše poslanstvo ter priložnost za politiko, znanost, gospodarstvo in kulturo, da predstavi nove trende in rešitve za prihodnost.
V: Vaše mnenje zakaj mora Vlada RS nujno podpreti slovensko industrijo srečanj.
Vladi moramo predočiti izredne multiplikativne učinke naše dejavnosti, ki jih ima na številne druge dejavnosti, še posebej na gospodarstvo in turizem. Zato moramo večkrat ponavljati dejstvo, da kongresna in sejemska industrija v Sloveniji prinašata veliko dodano vrednost in neposredno zaposlujeta več kot 15.000 oseb. Ob njih je od organizacije dogodkov odvisnih še več kot 20.000 kreativcev, ki so večinoma samostojni podjetniki ali samozaposleni v kulturi. Po podatkih mednarodne organizacije UFI sejmi v okolju, kjer se dogajajo, multiplicirajo prihodke za 4 x do 7x. Za učinek kongresne dejavnosti pa velja podatek, da je skupna potrošnja kongresnih gostov 3,3 kratnik porabe običajnih turistov.
Janez Erjavec, Predsednik uprave, Pomurski sejem d.o.o.
Janez Erjavec se je rodil 29. 9. 1949 v Mariboru. Po izobrazbi je inženir gradbeništva. Študij je končal na Tehnični fakulteti, Univerza v Mariboru. Njegova prva zaposlitev je bila v podjetju Stavbar Maribor. Leta 1971 se je zaposlil v občini Lenart. Od leta 1972 do 1979 je bil zaposlen v Švici na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu. V Pomurskem sejmu, ki se uveljavlja v slovenskem prostoru že od leta 1962, se je zaposlil leta 1981.
Janez Erjavec vodi Pomurski sejem od leta 1993. Pod njegovim vodstvom se je podjetje osamosvojilo in lastninsko transformiralo ter se z vizijo in vztrajnim napredkom umestilo na mednarodni zemljevid sejemske dejavnosti. Poleg mednarodnih sejmov organizira Pomurski sejem različne razstave, mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti in posvetovanja ter je velik podpornik podjetniškega razvoja v regiji in v Sloveniji. Leta 2004 je Janez Erjavec prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.
Pomurski sejem pod njegovim vodstvom danes organizira naslednje sejme:
- Mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA,
- Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta in grafike INPAK, Mednarodni sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja SOBRA, Mednarodni sejem lovstva in ribištva LOV, Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO, GREEN – mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga,
- POST VIVA – mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti.
Ob njih organizira: Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, Mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, Mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, Odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, Mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme, Ocenjevanje medu ter odprti natečaj Slovenski oskar za embalažo. Pomurski sejem je tudi nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije.
