ROBERT OTOREPEC, direktor, Celjski sejem d.d.
INTERVJUJI REVIJE KONGRES S ČLANI INICIATIVNEGA ODBORA ZA OHRANITEV SLOVENSKE INDUSTRIJE SREČANJ
V: Kakšno je vaše uradno stališče glede dosedanjih ukrepov Vlade RS v pomoč slovenski industriji srečanj?
Prvi ukrepi Vlade RS za odpravljanje posledic epidemije so bili tudi za slovensko industrijo srečanj zelo dobrodošli, predvsem subvencioniranje začasnega čakanja na delo. S tem se je do meseca junija ohranilo precejšnje število delovnih mest. Nadaljnji ukrepi pa slovenski industriji srečanj, ki z epidemijo najbolj prizadeta dejavnost, ne pomagajo. Ti ukrepi so primerni za dejavnosti, kjer upad prihodkov znaša 10 do 20 %, za našo dejavnost, kjer pa upad prihodkov znaša od 70 do 100 %, pa so povsem nezadostni.
Upad prihodkov v primerjavi z lanskim letom bo v našem podjetju znašal 80 %
V: Kakšen bo izpad prometa v vašem podjetju v primerjavi z letom 2019 (v odstotkih)? Koliko dogodkov ste morali prestaviti ali odpovedati?
Od sejmov, ki so naša glavna dejavnost, smo uspeli izpeljati le januarski sejem Agritech. Tik pred zdajci smo morali odpovedati sedem marčnih sejmov, pri katerih smo že imeli velike stroške oglaševanja in postavitve. Nato smo bili prisiljeni odpovedati tri aprilske sejme, naš največji in tudi največji slovenski sejem septembrski MOS in tudi sejem Eroticland, ki je bil načrtovan za konec meseca novembra. Poleg tega bi v začetku meseca oktobra morali gostiti evropsko pasjo razstavo – Euro dog show 2020, ki je ravno tako odpovedana, odpovedani pa so tudi skoraj vsi dogodki v našem kongresnem centru v letošnjem letu.
V: Vlada ne popušča glede omejitev pri izvajanju dogodkov. Kdaj se vam zdi, da se bo stanje na tem področju začelo normalizirati?
To je dobro vprašanje, na katerega trenutno še nihče noče dati odgovora. Mi močno upamo da bomo vsaj v letu 2021 lahko začeli koliko toliko normalno poslovati in v skladu s tem trenutno tudi izvajamo naše aktivnosti.
Ker pomoči vlade za pomoč naši dejavnosti ni, nadomestilo za zaposlene na čakanju pa se je z mesecem junijem prepolovilo, smo žal morali zmanjšati število zaposlenih na polovico in tudi vse ostale stroške znižati na minimum.
Trenutno sicer še uspemo ohranjati likvidnost z denarjem za amortizacijo, kar pa na drugi strani pomeni, da v naslednjih letih ne bomo imeli na voljo nobenih sredstev za investicije, ampak tudi teh sredstev ni za v nedogled. Če nam ne omogočeno ponovno kolikor toliko normalno poslovanje najkasneje v začetku leta 2021, lahko to pomeni konec sejemske dejavnosti v Celju.
V: Kaj trenutno stanje pomeni za načrtovanje dogodkov? Kaj bi glede tega močno olajšalo vaše poslovanje?
Trenutno stanje je nekaj najslabšega, kar se je industriji srečanj in dogodkov lahko zgodilo. Srečanja in dogodki se namreč načrtujejo in pripravljajo leto dni in tudi več vnaprej in jih ni mogoče pripraviti v mesecu ali dveh po tem, ko bomo dobili informacijo, da lahko začnemo našo dejavnost zopet izvajati. Da pa ne bomo izgubili še celotnega leta 2021, kar bi pomenilo konec našega podjetje, pa verjetno tudi konec celotnega naše panoge v Sloveniji, jih sedaj načrtujemo »na pamet«. To pa predstavlja še dodatno tveganje, saj s pripravo dogodkov že nastajajo določeni stroški, na drugi strani pa nimamo še nobenega zagotovila, da nam bo izvedba teh dogodkov tudi v letu 2021 sploh dovoljena.
V: Med krizo smo ugotovili, da je nekatere dogodke mogoče organizirati tudi na daljavo. Kakšno je vaše stališče glede tega?
Ti tako imenovani virtualni dogodki so sedaj neka prisilna nadomestna rešitev, ki pa se po učinkih tako za razstavljavce, obiskovalce in tudi organizatorje niti približno ne morejo primerjati s pravimi dogodki.
Na primeru sejmov se je pokazalo, da kljub razvoju interneta in mobilne komunikacije, sejmi niso izumrli, ko so jih napovedali okrog leta 2000, ampak se je njihov razvoj le še pospešil.
Z vsem razvojem tehnologije in tudi spletne prodaje so namreč ostali edini mesto, kjer se proizvajalci in kupci sploh še lahko srečajo.. Posel na koncu še vedno delajo ljudje in ne tehnologija. Virtualni sejmi so lahko in tudi bodo koristna podpora in dopolnitev pravim sejmom, nadomestiti pa jih ne morejo.
Pa tudi pri ostalih dogodkih se je pokazalo, kako žalostni so virtualni koncerti in športne prireditve brez gledalcev.
V: Kakšne so vaše izhodne strategije za premagovanje krizne situacije? Ali pripravljate kakšne inovacije?
Glede na to, da je v naši lasti največje sejmišče v Sloveniji in tudi eden največjih in najsodobnejših kongresnih centrov, s to infrastrukturo težko počnemo kaj drugega kot dogodke, namenjene velikemu število ljudi.
V tem vmesnem času smo naše sejemske dvorane ponudili kot prostore za skladiščenje za kratkoročno obdobje.
S tem dobimo vsaj nekaj za pokrivanje fiksnih stroškov vzdrževanja te infrastrukture, je pa ta infrastruktura na previsokem nivoju in predraga, da bi bila dolgoročno namenjena za skladišča.
Tudi mi pripravljamo virtualne sejme in nekaj manjših dogodkov v okviru trenutno dovoljenega števila udeležencev v skladu s trenutno predpisanimi varnostnimi ukrepi, vendar vse to so začasne rešitve, od katerih podjetje ne more živeti in se razvijati.
Če bo ta situacija trajala dalj časa, torej se nadaljevala tudi v letu 2021, je naša edina rešitev, da prenehamo s sejemsko dejavnostjo, prodamo našo infrastrukturo in začnemo s kakšno povsem drugo dejavnostjo. Tudi na ta scenarij se že pripravljamo.
Upamo pa, da do tega vendarle ne bo prišlo, saj sejmi in kongresi niso pomembni samo za naše podjetje, ampak za tisoče podjetij, ki se vsako leto predstavlja na naših sejmih. Če sejmi ne bi bili pomembni za poslovanje in razvoj njihovih podjetij, se jih prav gotovo ne bi udeleževali, saj za podjetja nastopi na sejmih predstavljajo precejšnje stroške in veliko dela.
Ne smemo pa pozabiti tudi na multiplikativne učinke sejmov in kongresov. V skladu z mednarodnimi raziskavami je bilo že večkrat ugotovljeno, da ta v državah, kot je Slovenija znaša okrog 5.
To pomeni, da vsak evro, ki ga zasluži organizator sejma, prinese še dodatnih pet evrov mestu in regiji, kjer se sejem odvija.
Od sejmov in kongresov je namreč odvisno veliko število hotelov in drugih nastanitvenih zmogljivosti, restavracij in cateringov, postavljavcev razstavnih prostorov, oblikovalcev, aranžerjev, tiskarjev, prevoznikov in špediterjev, prevajalcev, postavljavcev šotorov in montažnih dvoran, ozvočevalcev, lučkarjev, podizvajalcev inštalacij, varnostnih služb, rediteljev in prometnikov, študentov, ki opravljajo študentska dela na sejmih in kongresih, mest, ki služijo s parkirninami in dajatvami, ki jih plačujejo vsi povezani s sejmi in kongresi.
Dejstvo je, da sejmi in kongresi pripeljejo ogromno število udeležencev, ki predstavljajo poslovne turiste, ki trošijo 5 do 7-krat več od običajnih turistov. Zato je enostavno nepojemljivo, da slovenska vlada in sploh Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sejemske in kongresne dejavnosti ne prepozna kot del turizma in jih zaradi tega vedno izključi iz vseh ukrepov in pomoči, ki so namenjene turistični dejavnosti. Miselnost, da je za uspešen turizem dovolj postelja in hrana, bi morala biti že vsaj 30 let preživeta, pa je na žalost glede na ukrepe za spodbujanje turizma očitno še vedno glavno vodilo pristojnih za turizem v Sloveniji.
V: Kako ocenjujete Pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj in ali lahko iz nje nastane neko novo fomalno gibanje, povezovanje? Pobudo je namreč podpisalo skoraj 700 posameznikov?
Menimo, da vsaka takšna pobuda dobrodošla. Kljub temu, da smo na eni strani konkurenca, pa smo pa drugi strani v mnogočem tudi zelo odvisni eden od drugega. Na primer mi kot organizator sejma sejmov ne bomo mogli organizirati, če bodo propadla vsa podjetja, ki opremljajo razstavne prostore na sejmih. Poleg tega ima precej podobnih težav, še sploh v trenutni situaciji, ki jih povezani lahko lažje rešujemo. S formalnih povezovanjem je konec koncev mogoče izdelati in postaviti tudi standarde kakovosti v naši dejavnosti, ki jih trenutno ni in s tem zaščiti naše kupce in jim omogočiti, da bodo lažje ločili zrnje od plevela.
V: Kaj je za vas osebno pomenil prisilni premor? Vam je omogočil pogled na industrijo srečanj z distance? Kakšen je vaš pogled?
Prisilni premor je seveda šok za naše podjetje in velik finančni udarec. Po drugi strani pa je potrebno v vsaki slabi stvari potrebno poiskati tudi kaj dobrega. Po letih hitenja iz projekta v projekt smo tako prvič dobili nekaj časa, da temeljito analiziramo naš model poslovanja, vse sejemske prireditve in ostale dejavnosti. Na osnovi tega smo prišli kar do precej možnih izboljšav in ugotovili, da s kakšnim sejmom ali pa drugim dogodkom pa tudi ni več smiselno nadaljevati. Seveda pa pripravljamo scenarije na prilagoditev naše dejavnosti v prihodnjih letih, pa tudi za umik iz te dejavnosti, če nam poslovanje tudi še v naslednjem letu ne bo omogočeno in če tudi vlada ne bo nič naredila za preživetje naše dejavnosti.
V: Vaše mnenje zakaj mora Vlada RS nujno podpreti slovensko industrijo srečanj?
Zato, ker je ta industrija v trenutni krizi daleč najbolj prizadeta.
Če se je vlada lotila pomagati vsem, ki bodo imeli tudi samo 10 % upad prihodkov, kar bi moralo vsako zdravo podjetje preživeti tudi brez pomoči od zunaj, je normalno, da pa še posebej prisluhne dejavnosti, ki bo utrpela 80 do 100 % upad prihodkov. Sploh če gre za dejavnost, ki je v večini zdrava in ima sposobnost preživetja in razvoja, vendar ji je zaradi ukrepov države trenutno dejansko prepovedano poslovati.
Poleg tega tudi ne gre za neko nišno dejavnost, ampak dejavnost, ki direktno zaposluje 15.000 ljudi in ustvari 300 milijonov evrov prihodkov letno, z multiplikativnimi učinki, ki jih ta dejavnost ima, pa pridemo do milijarde evrov. Tudi glede na to, da je slovenska vlada turizem definirala kot strateško dejavnost, ki jo je potrebno na vsak način rešiti, bo slovenski turizem brez sejmov in kongresov ostal brez velikega števila najboljših gostov, če se bo pomagalo samo ponudnikom postelj in hrane.
