INTERVJUJI REVIJE KONGRES S ČLANI INICIATIVNEGA ODBORA ZA OHRANITEV SLOVENSKE INDUSTRIJE SREČANJ
V: Kakšno je vaše uradno stališče glede dosedanjih ukrepov Vlade RS v pomoč slovenski industriji srečanj?
Premika se v želeno smer. Želeli bi sicer, da hitreje, vendar je priznanje industrije srečanj kot skupen sektor izvajalcev različnih branž pomemben korak v razvoju. Naslednji korak je doseči splošno razumevanje pozitivnih multiplikativnih učinkov, ki jih ta industrija s svojim delovanjem sproži tudi za mnoge, ki s turizmom niso poklicno povezani.
V: Kakšen bo izpad prometa v vašem podjetju v primerjavi z letom 2019 (v odstotkih)? Koliko dogodkov ste morali prestaviti ali odpovedati?
Turizem v Ljubljani kot pomembna gospodarska panoga je izredno odvisen od tujih gostov, saj ti ustvarijo kar 96 % vseh nočitev. Če govorimo o širšem vplivu na destinacijo, lahko opazimo zelo visok izpad dohodkov med vsemi deležniki industrije srečanj (hoteli, posebna prizorišča, specializirane agencije za organizacijo srečanj, event agencije, tudi kateringi, itd.). Po nekaterih ocenah naj bi to obdobje trajalo do spomladi 2021.
V Ljubljani smo imeli marca evidentiranih preko 30 poslovnih dogodkov in znanstveno strokovnih srečanj mednarodnih združenj, ki naj bi potekala do konca letošnjega leta, s pričakovano udeležbo med 100 in 2.000 udeleženci. Po trenutno razpoložljivih podatkih so se trije dogodki odvili v celoti virtualno, nekateri manjši dogodki v drugi polovici leta ostajajo potrjeni, vsa večja srečanja in kongresi pa so bili prestavljeni v 2021/2022. Letni promet ljubljanske industrije srečanj znaša kar 60 odstotkov celotne slovenske, v normalnih okoliščinah torej približno 162 milijonov evrov. Izpad v letošnjem letu lahko znese vse do katastrofalnih 139 milijonov evrov.
Situacija je izredno zaskrbljujoča, saj se vsi zavedamo, da je treba prehodni čas preživeti, dokler poslovanje ne bo ponovno – kolikor se da – normalizirano.
V: Vlada počasi sprošča omejitve. Se vam zdi, da se stanje na tem področju počasi normalizira?
Prvi hoteli z manj kot 30 sobami so se začeli odpirati že z 18. majem, od takrat se jih vsak teden odpre več. Trenutno je v Ljubljani na razpolago dobrih 1.000 sob, pri katerih beležimo 40 % zasedenost. Če gledamo celotno zasedenost vseh kapacitet, ki so na voljo v mestu (tudi tistih, ki še niso na voljo), potem je ta delež manjši, znaša 12 %. Stanje se popravlja, kar nas neizmerno veseli, je pa nepredvidljivo stanje seveda povsem nova realnost, na katero se bomo morali privaditi oziroma se ji vsakodnevno že prilagajamo. Zelo nas skrbi nejasna situacija glede odpiranja mej ter karanten, ki se nepredvidljivo spreminja, in trenutno ni mogoče napovedati, ali se bo trend rasti nočitev nadaljeval, ustavil, ali celo uplahnil.
Pripravljamo se na jesen, ki je običajno zelo dinamična za kongresni segment. Pričakujemo, da se bodo začeli odvijati manjši in, kar zadeva udeležbo, bolj regijsko usmerjeni poslovni dogodki, seveda ob pogoju, da bo epidemiološka slika v državi ostala stabilna. Smo v rednih stikih s partnerji ljubljanskega kongresnega turizma, s katerimi usklajujemo nove datume dogodkov in podrobnosti organizacije prestavljenih konferenc. Z dobrim pregledom nad prihajajočimi dogodki in njihovo optimalno razporeditvijo bomo namreč lahko usklajevali tudi stanje zasedenosti na destinaciji v prihajajočih mesecih.
Izrednega pomena je jasna strategija glede odpiranja meja ter vzpostavljanja letalskega prometa in povezav.
V: Kaj trenutno stanje pomeni za načrtovanje dogodkov? Kaj bi glede tega močno olajšalo vaše poslovanje?
Pričakujemo, da bodo določeni dogodki v prihodnje manjši, pričakujemo lahko več regijskih srečanj. Do velikega upada prihaja v segmentu, v katerem se je Ljubljana v zadnjih letih dobro pozicionirala, to so evropski in mednarodni kongresi in dogodki. Vsem tem novostim se prilagajamo. Predvsem pa moramo vsi deležniki kongresnega turizma v Ljubljani in Sloveniji učinkovito doprinesti k temu, da se ponovno vzpostavi zaupanje v varno potovanje in v bivanje v naši destinaciji ter zaupanje v maksimalno vzpostavljanje ukrepov za varno vrnitev tujih delegatov domov. Tako bomo lahko v prestolnici ponovno gostili pomembne strokovnjake z različnih področij, prestižne mednarodne dogodke in znanstvene konference, ki so gonilo nadaljnjega razvoja slovenske znanosti, strokovnih ved in gospodarstva, hkrati pa krepijo ugled in v svetu dodatno promovirajo Ljubljano kot kakovostno kongresno destinacijo.
V: Med krizo smo ugotovili, da je dogodke mogoče organizirati tudi na daljavo. Kakšno je vaše stališče glede tega?
Res se je v zadnjih mesecih družba digitalizirala čez noč. Tehnologija omogoča vrsto virtualnih dogodkov pravzaprav vsem starostnim skupinam in poklicem, kar je zelo pozitivno. Pričakujem, da bo (morda začasno) porasla organizacija t.i. hibridnih dogodkov; delegati iz najbolj oddaljenih držav bodo na srečanjih lahko prisostvovali na daljavo. S trajnostnega vidika in vpliva na okolje je to odlična novica, hkrati pa pomeni premik v razmišljanju, povsem nov način dela in poslovanja, kakršnega smo poznali do sedaj. Zagotovo bo del dogodkov ostal hibriden, ljudje kot družabna vrsta pa bomo verjetno sčasoma začeli težiti nazaj k obliki, ki nam je ljubša – srečevanje in navezovanje stikov v živo. Po naših podatkih tako ocenjujejo tudi kolegi iz turistične in kongresne industrije v Evropi in po svetu.
Krepimo tudi svojo digitalno pojavnost; digitalizacija v turizmu nasploh postaja ključni trend prihodnosti, po epidemiji je to še toliko bolj izrazito.
V: Kakšne so vaše izhodne strategije za premagovanje krizne situacije? Ali pripravljate kakšne inovacije?
Osredotočili smo se na pridobivanje lokalnih in regijskih dogodkov ter krepitev znamke destinacije Ljubljana v Sloveniji in v okoliških državah, s katerimi imamo odprte meje. Vsebinsko to pomeni prilagoditev naših produktov manjšim skupinam oziroma posameznikom, z upoštevanjem pravil, ki jih določa NIJZ.
V: Pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj je podpisalo skoraj 700 posameznikov. Kako ocenjujete pobudo in ali lahko iz nje nastane neko novo fomalno gibanje, povezovanje?
Vsako pobudo s ciljem izboljšanja stanja pozdravljamo. Veseli pa me, da določene pobude – kot je ta – tudi obrodijo konkretne rezultate. Vemo, da je kriza vedno tudi čas priložnosti in me izredno veseli, da se je lokalna kongresna srenja hitro in tako enovito povezala. Povezovanje omogoča, da začnemo vsi akterji skupaj krepiti razumevanje o dodani vrednosti tega segmenta, ki še vedno (pre)večkrat ostaja slabo razumljen – predvsem, kar zadeva pozitivne multiplikativne učinke, ki jih prinaša za domače gospodarstvo in razvoj. Pobuda je prinesla nova sodelovanja, nove premisleke o izzivih industrije, zato pričakujem, da se bo to povezovanje preneslo tudi v prihodnost in tako ohranilo svoj momentum.
Pričakujemo, da se bodo jeseni začeli odvijati manjši in, kar zadeva udeležbo, bolj regijsko usmerjeni poslovni dogodki.
V: Kaj je za vas osebno pomenil prisilni premor? Vam je omogočil pogled na industrijo srečanj z distance? Kakšen je vaš pogled?
Osebno premora nisem imela, ker sem med drugim dejavno sodelovala v različnih iniciativnih odborih, dejavnih ves čas krize. Sem pa v nasprotju z normalnimi okoliščinami gledala na industrijo srečanj ne z distance, temveč nasprotno – iz očesa, iz same sredice. Doživela sem učinkovito združevanje različnih branž pod eno streho, iz iniciativnega odbora se je pa rodilo ne samo novo povezovanje, temveč tudi nova poznanstva, pomembna za (so)delovanje v prihodnosti. Tako se ponovno vračam k pomembnosti sklepanja in vzdrževanja osebnih odnosov.
V: Povejte nam zakaj mora Vlada RS nujno podpreti slovensko industrijo srečanj?
Industrija srečanj je izrazito kompleksen sistem, ki se razteza prek številnih industrij in poslovnih segmentov ter povezuje strokovnjake na zelo različnih področjih. V njej po nekaterih ocenah v Sloveniji deluje 15.000 posameznikov, posredno je v njo vključenih še dodatnih 20.000, predvsem iz t.i. kreativnih industrij. Letni promet slovenske industrije srečanj znaša 270 milijonov evrov, upoštevajoč multiplikativni učinek tako znaša izpad prometa v letošnjem letu kar 891 mil. evrov. Uspešen ponovni zagon tega segmenta bi tako lahko sprožil pozitiven val obuditve serije različnih ekonomskih panog, kar bi zelo blagodejno vplivalo na domačo ekonomijo v procesu okrevanja.
Ne smemo tudi pozabiti, da je potrošnja kongresnega gosta visoka, kar dokazujejo evropske raziskave, podobno pa se je izkazalo tudi pri nas. Triletni povprečni rezultati raziskave Turizma Ljubljana kažejo, da delegati mednarodnih kongresov združenj in drugih vrst poslovnih srečanj v Ljubljani v povprečju dnevno potrošijo kar trikrat več, kot prostočasni turisti.
Vse to bi Vlado RS moralo prepričati!
