INTERVJUJI REVIJE KONGRES S ČLANI INICIATIVNEGA ODBORA ZA OHRANITEV SLOVENSKE INDUSTRIJE SREČANJ
V: Kakšno je vaše uradno stališče glede dosedanjih ukrepov Vlade RS v pomoč slovenski industriji srečanj?
Gledano širše, ne le na industrijo srečanj, je Vlada RS v prvi fazi sprejemala zelo dobre odločitve oziroma sprejemala ukrepe, katerih rezultati se danes kažejo predvsem v ugodni epidemiološki sliki. Industrija srečanj je bila zelo prizadeta, kot večina panog ali dejavnosti, ki so odvisne od obiska oziroma udeležbe posameznih skupin. Konkretnih ukrepov, razen subvencioniranja plač zaposlenih, praktično ni bilo – sproščanja posameznih omejitev namreč ne vidim kot ukrepov pomoči, temveč kot približevanje za delo normalnim razmeram. Pred nami je najpomembnejše in najzahtevnejše obdobje za celotno industrijo srečanj, saj predstavniki le-te ob morebitnem omejenem delovanju jeseni ne bomo preživeli. Sejme, kongrese, festivale, koncerte in druge množične dogodke družba nedvomno potrebuje, zato upam, da bo Vlada RS pomagala zainteresiranim organizacijam s subvencijami in jim omogočila aktivno udeležbo na omenjenih dogodkih ter s tem posledično pomagala ohraniti industrijo srečanj.
Ljudje smo družabna bitja, potrebujemo druženje, mreženje, komunikacijo, in družba bi bila brez dogodkov mnogo revnejša
V: Kakšen bo izpad prometa v vašem podjetju v primerjavi z letom 2019 (v odstotkih)? Koliko dogodkov ste morali prestaviti ali odpovedati?
Težko govorimo o izpadu prometa v našem podjetju, saj se bo le-ta kazal in čutil še dolgo. Večino dogodkov namreč pripravljamo 8-10 mesecev vnaprej in natančnejše ocene posledic pandemije bodo možne šele proti koncu leta 2020. Sicer smo prestavili dva dogodka, to je Collecta – Mednarodni sejem zbirateljstva in Logistični kongres, ki bosta izvedena v jeseni. Žal smo zaradi okoliščin odpovedali tradicionalno poletno edicijo Ljubljanske vinske poti, tako, da se veselimo jesenske edicije, Martinovanja.
V: Vlada počasi sprošča omejitve. Se vam zdi, da se stanje na tem področju počasi normalizira?
Stanje se počasi normalizira, a pride dan, ko je v našem sektorju še vedno veliko nejasnosti, strahu in težko predstavljive jasne slike ter napovedi za prihodnost. Interes razstavljavcev je velik, vsi skupaj zremo v prihodnost kar se da optimistično, a nekako je zaupanje tisto, ki se je v mesecih porušilo in bo posledično kar nekaj časa trajalo, da se ponovno vzpostavi. Vsi si želimo še boljše prihodnosti, kot je bila morda preteklost in to se bo zgodilo, če stopimo skupaj in si utremo pot, ki bo zato lažja vsem.
Druženje brez pogleda iz oči v oči je nepredstavljivo in nenadomestljivo.
V: Kaj trenutno stanje pomeni za načrtovanje dogodkov? Kaj bi glede tega močno olajšalo vaše poslovanje?
Načrtovanje dogodkov je v tem trenutku še vedno oteženo zaradi nejasnosti. Znotraj naše ekipe Proevent sicer pripravljamo in nastavljamo vse načrte in smernice za jesenske dogodke, a kako bo v prihodnje, je še vprašanje ugibanja. Iz profesionalnega vidika in že večkrat omenjenega, je dejstvo, da dogodkov, kjer je prisotnih več tisoč ljudi, ne gre postaviti čez noč. Marsikdo se ne zaveda, da je v ozadju priprave sejma, festivala in kongresa večmesečno trdo delo in trud. Vsi naši dogodki temeljijo na profesionalnosti od zasnove do izvedbe, glavno pa nam je dobro počutje ter povezovanje obiskovalcev vseh generacij. K lažjemu načrtovanju bi zagotovo pripomogle jasne smernice za jesen s strani države, ki pa še vedno niso podane.
V: Med krizo smo ugotovili, da je dogodke mogoče organizirati tudi na daljavo. Kakšno je vaše stališče glede tega?
Proevent in naši dogodki imajo jasno sporočilo: zbližujemo ljudi! Za tem trdno stojimo in verjamemo v naše besede, zato se spletnih dogodkov ne poslužujemo. Pristen osebni stik je osnovna človeška potreba. V teh mesecih smo prestavili dva dogodka in enega odpovedali. Izjemno pa smo bili presenečeni in si tako samo še potrdili, da dobro delamo, saj so nas v tem času na dnevni bazi kontaktirali redni razstavljavci ter obiskovalci z vprašanji, kdaj se spet srečamo. Druženje brez pogleda iz oči v oči je nepredstavljivo in nenadomestljivo.
V: Kakšne so vaše izhodne strategije za premagovanje krizne situacije? Ali pripravljate kakšne inovacije?
Naša strategija je optimizem. Kakšne so te inovacije, ki smo si jih zadali v minulem času znotraj ekipe, pa bo vidno v jeseni.
V: Pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj je podpisalo skoraj 700 posameznikov. Kako ocenjujete pobudo in ali lahko iz nje nastane neko novo fomalno gibanje, povezovanje?
V teh težkih časih smo zaposleni istega sektorja dosegli nekaj posebnega, izredno pomembnega in pozitivnega – to je, da smo se vsi končno usedli v isti čoln, prijeli vesla in začeli veslati v isto smer. To je čas, ki je v tej negotovi situaciji prižgal v nas pozitivno skupno luč. Upam in verjamem, da bo v prihodnosti tako tudi lažje utirati pot, ki smo si jo v preteklosti delali bodečo.
V: Kaj je za vas osebno pomenil prisilni premor? Vam je omogočil pogled na industrijo srečanj z distance? Kakšen je vaš pogled?
Prisilni premor je prinesel na osebni ravni samorefleksijo in s tem posledično še več optimizma ter pogledov ne samo naprej, ampak tudi v vse ostale smeri. Znotraj ekipe smo se zbližali in spoznali še bolj in na povsem novi, še boljši ravni. Dejansko lahko rečem, da je ne glede na negativne učinke na gospodarstvo, prisilni premor prinesel tudi nekaj dobrega, saj smo se lahko lotili aktivnosti oziroma optimizacije delovnih procesov, ki se jih sicer v divjem ritmu poslovnega življenja ne bi. Seveda si takšnega premora ne moremo več privoščiti, a si želim, da bi delček izkušenj uspeli prenesti tudi v prihodnje.
Vsi si želimo še boljše prihodnosti, kot je bila morda preteklost in to se bo zgodilo, če stopimo skupaj in si utremo pot, ki bo zato lažja vsem.
V: Povejte nam zakaj mora Vlada RS nujno podpreti slovensko industrijo srečanj.
Prepričan sem, da najprej zaradi ohranitve delovnih mest, ki jih industrija srečanj s podporno industrijo zagotavlja skoraj 30.000. V to skupino spadamo organizatorji dogodkov, ponudniki sejemske in druge opreme, potrebne za kakovostno izvedbo najrazličnejših prireditev (odri, ozvočenja, scena, catering …), ne pozabimo pa tudi na pozitiven vpliv industrije srečanj na celotno domače gospodarstvo in podporno okolje: gostinstvo, prevozi, hotelirstvo, ogledi oziroma dodatna turistična ponudba (muzeji, galerije, turistične znamenitosti) in še bi lahko našteval. Ljudje smo družabna bitja, potrebujemo druženje, mreženje, komunikacijo, in družba bi bila brez dogodkov mnogo revnejša – zato verjamem, da bomo s skupnimi močmi in ob pomoči Vlade RS uspeli ohraniti industrijo srečanj ter jo v prihodnje še krepiti in nadgraditi.
