INTERVJUJI REVIJE KONGRES S ČLANI INICIATIVNEGA ODBORA SLOVENSKE INDUSTRIJE SREČANJ
V: Kakšno je vaše uradno stališče glede dosedanjih ukrepov Vlade RS v pomoč slovenski industriji srečanj?
Menim, da so bili prvi ukrepi pravi in predvsem pravočasni glede na ekstremne razmere. V nadaljevalnih ukrepih se sicer nismo več prepoznali, da smo kakorkoli posebej obravnavani čeprav smo zelo prizadeta in občutljiva dejavnost. Zdravstvena kriza je to zelo dobro pokazala. Povezava s Turizmom za vključitev v tretji korona zakon je bila pravilna poteza, ki pa ni obrodila željenih rezultatov v smislu finančne pomoči. Smo pa z njo dosegli medijsko prepoznavnost in postali verodostojen subjekt za razgovore z odločevalci, kako v bodoče reševati našo zelo specifično problematiko. To je morda bolj pomembno kot si sedaj lahko predstavljamo in če bo to v kratkem nadgrajeno tudi s konkretnimi podpornimi ukrepi Vlade RS bomo lahko dejali, da smo dosegli veliko. Za to pa je še prezgodaj in počakajmo na rezultate pogajanj.
Trenutno stanje je za načrtovanje dogodkov zelo slabo. Še vedno se ne ve kaj in od kdaj je kaj dovoljeno in kaj ne.
V: Kakšen bo izpad prometa v vašem podjetju v primerjavi z letom 2019 (v odstotkih)? Koliko dogodkov ste morali prestaviti ali odpovedati?
Glede na to, da smo imeli že februarja takorekoč povsem razprodane kapacitete za letošnje leto smo upravičeno lahko pričakovali še boljši poslovni rezultat od lanskega. Zdravstvena kriza pa je postavila vse na glavo in doslej je prišlo do odpovedi približno 70 % sklenjenih poslov. V primerjavi z lanskim letom smo do danes realizirali le 8 % prometa.
Do konca leta bomo zelo zadovoljni če bomo v celoti dosegli 35 % lanskega prometa. Kaj več je v tem trenutku nerealno pričakovati. V pesimističnem scenariju pa ne bomo dosegli niti 20 % realizacije.
V: Vlada počasi sprošča omejitve. Se vam zdi, da se stanje na tem področju počasi normalizira?
Res se počasi vzpostavlja vzdušje normalizacije vendar pa je do normalnosti še dolga pot. Porušeno je zaupanje potrošnikov, investitorjev, vlagateljev in gospodarstva. Zaupanje pa je temelj in ključno gonilo vsakega gospodarstva. Dokler se javna klima ne popravi bodo velike težave, še posebej pa v naši dejavnosti Industrije srečanj, ki je nadgradnja vsemu temu. K slabi klimi zelo prispevajo neobjektivni mediji, ki brez realne osnove širijo pesimizem in negativno energijo med nas vse. Kot da si želijo slabih novic po principu: »čim slabša in katastrofična je novica, boljša je.« Napovedujejo skorajšnji odstop vlade (ki celo dela dobro) 2., 3.,… 10. val okužb s COVID-19, gospodarsko katastrofo in vse to že kot dejstvo, kar je absurdno.
Gre za svojevrsten fenomen, da smo v tej zares izredni situaciji vendarle našli skupni imenovalec za povezovanje.
V: Kaj trenutno stanje pomeni za načrtovanje dogodkov? Kaj bi glede tega močno olajšalo vaše poslovanje?
Trenutno stanje je za načrtovanje dogodkov zelo slabo. Še vedno se ne ve kaj in od kdaj je kaj dovoljeno in kaj ne. NIJZ bi najraje, da je vse prepovedano oz. tako zelo omejeno, da se sploh ne izplača, Ministrstvo za zdravje je nedoločno v odgovorih, ker se boji odgovornosti za posledice. Še največ smo doslej izvedeli od MNZ- ja. Najbolje pa se je ravnati ta hip po principu, kar ni izrecno prepovedano je dovoljeno. Obstaja sicer tveganje pri tovrstnem planiranju za katerega pa bodo morale pristojne inštitucije v primeru nestrinjanja najti zakonske osnove. Za sprostitev planiranja so potrebni konkretni datumi in obseg dogodkov ter življenski pogoji za njihovo izvedbo. Vsak dogodek mora imeti ekonomsko pozitivno računico, sicer ga je nesmiselno organizirati. Skozi to optiko morajo gledati tudi državne inštitucije da bodo opravile svojo dolžnost in da bo tudi naša industrija srečanj lahko spet delovala, delala in služila svojemu namenu ter nenazadnje plačevala tudi davke tej državi.
V: Med krizo smo ugotovili, da je dogodke mogoče organizirati tudi na daljavo. Kakšno je vaše stališče glede tega?
Gre za dokaj nov vidik srečevanja, ki pa ima omejen obseg. Srečevanje na daljavo je koristno vendar pa ne izpolnjuje temeljega poslanstva srečevanja. To je začutiti sogovornika, z njim tudi neformalno kaj doreči, doživeti, se podružiti in na koncu skleniti tudi posel, znanstvo, prijateljstvo. Vsega tega na daljavo človek po naravi ne želi početi. Virtualno srečevanje je zgolj informiranje in izmenjava mnenj. Zato bodo srečanja v živo vedno imela svojevrsten pomen in veljavo.
Industrija srečanj se mi zdi samo po sebi umevni in racionalen odziv podjetij na trenutne razmere v branži in gospodarstvu.
V: Kakšne so vaše izhodne strategije za premagovanje krizne situacije? Ali pripravljate kakšne inovacije?
Za izhod iz nastale situacije iščemo pot v več smereh. Vse so še zelo na začetku in šele čez mesece bodo lahko vsaj deloma ali zares zaživele. Konkretno pa o njih še ne bi želel govoriti.
V: Pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj je podpisalo skoraj 700 posameznikov. Kako ocenjujete pobudo in ali lahko iz nje nastane neko novo fomalno gibanje, povezovanje?
Gre za svojevrsten fenomen, da smo v tej zares izredni situaciji vendarle našli skupni imenovalec za povezovanje. Vedeti moramo, da je bilo v zadnjih 25-ih letih kar nekaj poskusov, ki pa so vsi po vrsti neslavno propadli. Tokratna asociacija pod imenom Industrija srečanj je odlična osnova za neko formalno stalno povezavo podjetij v naši branži. Zato je potrebno dosedanjo vloženo energijo in interes čim prej tudi formalno verificirati v obliki sekcije ali celo zbornice ki bo v bodoče relevanten sogovornik in bo postavil standarde delovanja dejavnosti in zastopal naše skupne interese.
V: Kaj je za vas osebno pomenil prisilni premor? Vam je omogočil pogled na industrijo srečanj z distance? Kakšen je vaš pogled?
Težko rečem temu premor v pravem smislu besede. Gre bolj za nasilni zastoj v času katerega iščemo kratkoročne in dolgoročne rešitve za obstoj in razvoj dejavnosti. Vse to jemlje veliko energije, časa in domišljije in je hkrati zelo stresno. Morda celo bolj kot v času polne zasedenosti z delom.
Industrija srečanj se mi zdi samo po sebi umevni in racionalen odziv podjetij na trenutne razmere v branži in gospodarstvu. Končno smo se enkrat prešteli, spoznali in prišli do zaključka, da smo resna in številčno močna dejavnost tako po zaposlenih, ustvarjenem prometu kot učinkih na ostalo gospodarstvo, družbo, turizem. Lahko smo končno tudi ponosni, da smo del tega in zato ne smemo odnehati v naših prizadevanjih, da dosežemo pogoje za preživetje naših podjetij.
V: Povejte nam zakaj mora Vlada RS nujno podpreti slovensko industrijo srečanj.
Prepričan sem, da bo Vlada RS po vseh naših pozivih in predstavljenih dejstvih spoznala, da smo vpeti v številne zelo pomembne gospodarska, družbena in kulturna dogajanja in da bi v primeru propada naše dejavnosti nastala velika praznina za vse te dejavnosti. Poleg tega bi prišlo do velike gospodarske škode v direktnem in indirektnem smislu ter nenazadnje izgube zelo velikega števila delovnih mest.
Temeljna naloga vlade je, da poskrbi tako za slehernega državljana kot tudi za gospodarstvo in njegove nujne servise, da bodo večali njegovo moč, standard prebivalcev in s svojim delom plačevali davke s katerimi bo nato lahko tudi sama delovala in delala v korist vseh.
Sem optimist po naravi in sem prepričan, da nam bo država priskočila na pomoč in s tem na srednji in dolgi rok pomagala tudi sebi k večjemu blagostanju.
