IZTOK BRICL: “V takšnih razmerah se vedno pokažejo nove priložnosti”

iztok-bricl-covid-19

INTERVJUJI REVIJE KONGRES S ČLANI INICIATIVNEGA ODBORA ZA OHRANITEV SLOVENSKE INDUSTRIJE SREČANJ  

V: Kakšno je vaše uradno stališče glede dosedanjih ukrepov Vlade RS v pomoč slovenski industriji srečanj?

Če potegnemo črto, nas vlada do sedaj ni ločeno obravnavala. Sodimo v resor gospodarstva, natančneje pod turizem. Ker pa v naši dejavnosti padec prometa ne bo zgolj 10 %, kar je bil do sedaj pogoj za uveljavljanje ukrepov, ampak bo brez pojava drugega vala koronavirusa pri večini predstavnikov na letni ravni zagotovo presegel 30 %, pri nekaterih pa tudi do 80 %, pričakujemo dodatne ukrepe, ki so pogoj za naše preživetje.

Izgub glede na lani bo v višini od 40 do 50 % prihodka.

V: Kakšen bo izpad prometa v vašem podjetju v primerjavi z letom 2019 (v odstotkih)? Koliko dogodkov ste morali prestaviti ali odpovedati?

Do vključno 7. marca letos, ko smo 59. graditeljski sejem Dom morali zaradi pojava epidemije v Sloveniji zapreti dan pred načrtovanim zaključkom, smo poslovali normalno. Promet smo v primerjavi z enakim obdobjem 2019 celo malo presegli. Od marca do konca avgusta letos pa ne pričakujemo omembe vrednega prometa. Ne nazadnje tudi veliki javni dogodki z več kot 500 udeleženci še niso dovoljeni. Tako smo do sedaj za leto 2020 odpovedali kar 7 od 9 načrtovanih velikih mednarodnih kongresov, maturantske plese, nekaj poslovnih dogodkov, sejemsko prireditev Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jo organiziramo skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije, nekaj sejmov drugih organizatorjev, hišnih sejmov ipd.

Od septembra pa do konca leta bi po optimističnem scenariju lahko organizirali nekaj jesenskih sejemskih prireditev, kot so sejem za zdrav življenjski slog Narava-zdravje (21.-24. oktober) ter pohištveni Ambient Ljubljana in Dom + (11.-15. november), ter izpeljali oziroma omogočili sejme drugih organizatorjev. Še vedno načrtujemo izvedbo dveh mednarodnih kongresov. V koledarju prireditev GR prav tako ostaja nekaj koncertov, poslovnih zabav idr. Po pesimističnem scenariju seveda teh dogodkov ne bomo mogli izpeljati.

V: Vlada počasi sprošča omejitve. Se vam zdi, da se stanje na tem področju počasi normalizira?

Že iz definicije naše dejavnosti – industrija srečanj je razvidno, da imamo objektivne težave. Zaradi preprečevanja okužb so še vedno v veljavi ukrepi, kot so minimalna 1,5 do 2 metra medsebojna varnostna razdalja in 20 m2/obiskovalca, kar je za izvajanje naše dejavnosti zelo omejujoče. Na GR sicer razpolagamo z velikimi, prilagodljivimi dvoranami, kar pomeni, da pogojem lahko zadostimo, vendar je naša dejavnost zelo mednarodno vpeta. Dokler ne bo mednarodna mobilnost oseb ponovno vzpostavljena, bo izvajanje naše dejavnosti zelo omejeno.

Industrija srečanj ne prinaša zgolj prihodka v podjetjih, ki so neposredno povezana s to panogo, temveč v okolju, kjer se prihodke multiplicira s faktorjem 4 -7 x.

 V: Kaj trenutno stanje pomeni za načrtovanje dogodkov? Kaj bi glede tega močno olajšalo vaše poslovanje?

Skupno načrtovanje kriznih ukrepov v različnih scenarijih ob morebitnih ponovnih pojavih epidemije bi naše poslovanje bistveno olajšalo. Na primer: če bo epidemiološko stanje v državi, v svetu takšno in takšno, bodo v veljavi taki in taki ukrepi … Tako pa trenutno zaradi pomanjkanja informacij svoje poslovne prihodnosti ne moremo realno načrtovati. Dogodke v industriji srečanj namreč načrtujemo oziroma se zanje dogovarjamo precej v naprej, za kongrese tudi za dve leti in več, za sejme pa najmanj pol leta v naprej. Zato brez jasnih določil zelo težko ponujamo svoje storitve oziroma opravljamo svoj posel.

Razumemo, da nihče dejansko ne ve, kaj se bo v zvezi s pojavom virusa Covid-19 še zgodilo, kakšni pa bodo v določenih situacijah ukrepi, pa mora biti znano. Transparentni hipotetični scenariji in jasna navodila v njih so za naše delo torej ključnega pomena.

V: Med krizo smo ugotovili, da je dogodke mogoče organizirati tudi na daljavo. Kakšno je vaše stališče glede tega?

To, da se dogodke da organizirati na daljavo, smo vedeli tudi že pred krizo. Pa vseeno je živ kontakt nekaj popolnoma drugega. Je neprecenljiv, saj smo ljudje socialna bitja, se torej radi družimo tudi v neformalnem kontekstu, med konferenčnimi odmori, v spremljevalnem programu ipd. Izkušnje kažejo, da se največ interakcije med udeleženci zgodi prav tam …

V: Kakšne so vaše izhodne strategije za premagovanje krizne situacije? Ali pripravljate kakšne inovacije?

Dogodke v lastni organizaciji bomo v čim večji meri nadgradili tudi v digitalni obliki. To bo v primeru izvedbe dogodka dodana vrednost. V primeru, da se dogodi, da dogodka zaradi epidemiološke situacije ne bomo mogli izpeljati v živo, pa bo ta oblika omogočila, da ne bosta že vloženo naše delo in delo naših strank vržena stran.  

V: Pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj je podpisalo skoraj 700 posameznikov. Kako ocenjujete pobudo in ali lahko iz nje nastane neko novo fomalno gibanje, povezovanje? 

Povezovanje je vedno koristno. Skupaj smo močnejši. Smo pa tudi različni, kar pomeni, da bo tudi v prihodnje potrebno vlagati energijo v poznavanje drug drugega in usklajevanje. Strokovno združenje vseh vpletenih v industriji srečanj pod primernim okriljem, npr. Gospodarske zbornice Slovenije, ima zagotovo svojo prihodnost.  

V: Kaj je za vas osebno pomenil prisilni premor? Vam je omogočil pogled na industrijo srečanj z distance? Kakšen je vaš pogled?

Prisilni premor nam kaže več obrazov: ranljivost, soodvisnost, mednarodno vpetost … V takšnih razmerah se vedno pokažejo tudi nove priložnosti.

Osebno si bom ne glede na situacijo še naprej kar se da prizadeval za ohranitev in razvoj Gospodarskega razstavišča.

Predvsem kadri so kot visoko specializirani nenadomestljivi za »restart« dela. Že danes pa je več kot jasno, da se žal naša dejavnost ne bo mogla tako pospešeno ponovno razviti, kot je bila na hitro »ugasnjena«.  

V: Povejte nam, zakaj mora Vlada RS nujno podpreti slovensko industrijo srečanj?

Industrija srečanj ne prinaša zgolj prihodka v podjetjih, ki so neposredno povezana s to panogo, temveč v okolju, kjer se prihodke multiplicira s faktorjem 4 -7 x. Hkrati so poslovni dogodki, značilni za kongresno in sejemsko dejavnost, tudi motor razvoja gospodarstva in znanosti, kar pomeni, da je njihova vrednost neprecenljiva.